Kaj je vročina?

Telesno temperaturo vsakega človeka kontrolira termoregulacijski center v možganih. Normalna telesna temperatura se giblje med 36,2 °C in 37,2 °C, merjena pod pazduho, do 37,5 °C v ušesu in do 38 °C v zadnjiku. Merimo jo v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač. Vročina je telesna temperatura, ki je višja od teh določenih vrednosti. Ostali simptomi in znaki, ki se običajno pojavijo ob vročini, so še toplejša koža, tresenje in mrazenje, potenje, otrok je utrujen in nima veselja do igre. Večinoma otroci lažje prenašajo povišano telesno temperaturo kot odrasli bolniki. 

Za otroke je najbolj priporočljivo merjenje temperature z elektronskim termometrom pod pazduho ali z infrardečim termometrom v ušesu ali na čelu. Pred časom so otrokom velikokrat merili temperaturo rektalno (v danki), kar pa se pri predšolskih otrocih sedaj odsvetuje, saj je ta način merjenja invaziven in povzroča že tako nejevoljnemu bolnemu otroku stres in nelagodje.

 

Zakaj je vročina lahko koristna?

Vročino pogosto krivično obsojamo samo z negativne plati in se premalo zavedamo njenih pozitivnih učinkov. Vročina je namreč fiziološki mehanizem, ki pospeši imunske procese in nam tako pomaga pozdraviti okužbo. Kadar otroku prezgodaj dajemo zdravila za zniževanje temperature, lahko zaradi tega prepozno prepoznamo vzrok bolezni in je zato tudi ne zdravimo pravilno. 

 

Kdaj je treba zbijati temperaturo in kako?

Pediatri priporočajo zniževanje telesne temperature šele, ko ta naraste nad 38,5 °C, , če je otrok ob tem živahen, neprizadet, dobro pije, dovolj lula. To velja za sicer zdrave otroke, starejše od treh mesecev. Priporočljive so mlačne kopeli – v kad z vodo od 36 do 37 °C položimo slečenega otroka, dodajamo hladno vodo do 34 °C, po nekaj minutah ga obrišemo, oblečemo v sveže perilo ter ga pokrijemo s tanko bombažno odejo. 

 

Primeri, ko moramo z otrokom k zdravniku

K zdravniku moramo, kadar telesna temperatura otroku zelo na hitro naraste nad 39 °C, kadar opažamo, da je zelo zmeden ali pa se ne odziva. Tudi če težko ali zelo pospešeno diha, je bled in pretirano zaspan, neješč, ima vročinske krče, je nujen takojšen obisk pri zdravniku. Enako ravnamo tudi pri otrocih, ki so mlajši od 3 mesecev in imajo vročino nad 38 °C, ter če gre za kombinacije simptomov, kot so vročina in pojav izpuščaja, vročina z bolečinami v ušesu ali bolečina ob uriniranju. 

 

Kako lahko otroku pomagamo sami?

Prvo pravilo je, da lahko sami zdravimo enostavna vročinska stanja doma največ 3 dni. Otroku pogosto ponujajmo tekočino, da ne bi dehidriral. Dojenčke naj mamice večkrat podojijo, malo starejšim ponudimo, kar jim tekne, najbolje pa vodo, čaj, juho ali kompot. Poskrbeti moramo, da je otrok oblečen v zračna in lahka bombažna oblačila, ki jih pogosto menjavamo, če se poti. Temperatura sobe naj ne bo previsoka (najbolje med 20 – 220C). Otroku lahko pripravimo 10 minutno mlačno kopel s temperaturo vode približno 36 °C, ki jo počasi znižujemo za par stopinj, tako da po lončkih dolivamo mrzlo vodo. Na podoben način deluje fizikalno hlajenje, če otroka le prebrišemo z mlačno vodo (29 – 32 °C) in mu na čelu pustimo obkladek. Zelo priročni so hladilni obliži Frio Pad, saj so blazinice varne, priročne in takoj pripravljene za uporabo, brez predhodnega hlajenja ali zamrzovanja.

Ko se odločimo za zniževanje telesne temperature z zdravili, je na prvem mestu dajanje paracetamola v obliki sirupa ali svečk in sicer glede na telesno težo otroka (približno 10mg/kg telesne teže). Kadar paracetamol ni učinkovit, je antipiretik druge izbire za otroke ibuprofen, ki ga prav tako dobimo v lekarni v obliki sirupa ali svečk.