Srčno upam, da ste tudi v času karantene, ko smo bili omejeni na gibanje le znotraj lastne občine, ostali aktivni. Aktivnost je zelo širok pojem, lahko je zelo kratkotrajen ali pa dolgotrajen, lahko je zelo naporen ali pa lahek. Pod aktivnost nekoga, ki je vajen gibanja, bo najboljše, da štejemo vsako aktivnost, ki je vsaj dolgotrajnejša in zmerno naporna. Če pa ste telo večinonoma navadili na sedeči način življenja pred karanteno (pisarniško delo, vožnja z avtom, veliko sedenja tudi doma …), se pod terminom aktivnost lahko šteje vsako napornejše gibanje, ki je odmik od navajenega vzorca negibanja.

Primer: nekdo, ki je bolj aktiven že ves čas, bo stopnjevanje gibanja lahko že večurni sprehod skozi gozd (bolj ali manj utrjene gozdne poti, ali pa celo hoja po brezpotjih). Absolutno pa kakšen trening z lastno težo ali rekviziti na temo mišične moči. Nekdo, ki pred tem ni bil aktiven, bo že lahek trening mišične moči z lastno težo ali pol urni sprehod v naravi na dan, večji napor zanj.

Potrebno se je zavedati, da smo pred karanteno živeli v zelo stresnem tempu življenja (velika večina) in tudi po karanteni se bo vsaj poslovni del življenja hitro vrnil v prejšnji tempo (na žalost). Tudi med karanteno, še posebaj, ker gre za skoraj 180 stopinjsko menjavo dnevnih navad, je bil psihični stres povišan. In potem dodamo še aktivnost.

Aktivnost nam zelo koristi, če je pravilno odmerjena in ne predstavlja obsesije ali občutka, da smo pretirano primorani jo izvajat. Zavedati pa se morate, da je tudi aktivnost fizični stres na telo, zato moramo to vzeti v obzir, ko odmerjamo stopnjo, trajanje in pogostost aktivnosti.

In že smo pri regeneraciji. Telo in možgani, pa tudi duša, potrebujejo počitek. Samo med počitkom, če je pravilno odmerjen, torej ne predolg, ne prekratek, bomo napredovali. Regeneracijo sestavljajo marsikaj, naj naštejem najbolj pomembne: spanje, dremež, savna, lahek sprehod za zelo aktivne, prehrana, hidracija, meditacija, ledena kopel (ali krioterapija), elektro stimulacija … Saj bi vam rekel, da spite več, in bolj kakovostno, a kaj, ko je to najlažje napisati in težko doseči. Resno pa bi vam rad položil na srce par besed o primernem načinu prehranjevanja.

S prehrano, torej kakovostjo le te, količinami in pogostosti prehranjevanja, vplivamo na sestavo telesa, hormone … in delovanje možganov. Današnja prehrana je nam v prvem svetu na dosegu roke, a žal tudi zelo biološko osiromašena. Po domače povedano, hrana je povsod, a večinoma bomo zelo malo dobili iz nje. Torej kalorija ni enaka drugi kaloriji, in to se bo poznalo tudi na naši sestavi telesa in sposobnostim le njega. Na prvem mestu bi predlagal, da ste veliko bolj pozorni na vir hrane, ki jo uživate, naj bo čim bolj organska in s potrdilom o biološki pridelavi. Kot drugo, zaradi vsega naštetega, torej osiromašene prehrane, psihičnega in fizičnega stresa, tempa življenja, in tudi aktivnosti … bi predlagal, da se odločite za kakšne smiselne dodatke k prehrani. Že če boste vnašali več vitaminov v telo, boste dosegli veliko.

Seveda se je potrebno zavedati, da nikoli ne pride do sprememb na boljše čez noč. Potrebno je biti vztrajen in konsistenten.

Vsako hranilo, ki ga dajemo v telo, in naj bi bilo kakovostno, kot smo rekli, bo lažje prišlo do delov telesa, ki ga potrebujejo, če bo telo primerno prekrvavljeno. Že z nekaj vajami za aktivacijo, ki jih bomo izvajali dnevno, bomo dosegli, da bo telo prekrvavljeno in oksigenirano.

Gašper Simčič, Trener fitnesa FZS
Fly99
www.trenergasper.si
040 389 203